V začetku novembra je Sindikat Mladi plus organizirali dvodnevno konferenco za naslovom Iščemo dobre delodajalce, na kateri so se srečali mladi, odločevalci in delodajalci na kateri smo bili prisotni tudi Junaki zaposlovanja.

  1. dan

Dogodek smo odprli z okroglo mizo, v okviru katere smo razpravljali o položaju mladih na trgu dela. Z gosti, z Zalo Turšič, predsednico Sindikata Mladi plus, dr. Rudijem Klanjškom s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, z Mihom Blažičem – N’tokom, glasbenikom in kolumnistom, in Zorkom Škvorom z Urada Republike Slovenije za mladino smo se pogovarjali o tem, kdo so sploh danes mladi v Sloveniji, o tem, ali so apatični ali aktivni, ali si želijo socialne varnosti, o tem, kdo jih danes v družbi zastopa in skozi kaj vse morajo iti, da sploh pridejo do možnosti za delo.

Eden od zaključkov okrogle mize je bil, da imajo danes mladi težave predvsem pri samem vstopu na trg dela. Med večje probleme lahko štejemo predvsem polemiko okoli pričakovanih delovnih izkušenj mladih, saj ti pri vstopu na trg dela uradnih izkušenj nimajo, imajo pa številne neformalne, ki jih vsi delodajalci še vedno ne priznavajo. Obenem pa so ravno neformalne izkušnje pokazatelj velike prizadevnosti mladih. Če mladim že uspe prodreti na trg dela, jih večina dela v atipičnih oblikah zaposlitve, ki ne omogočajo socialne varnosti, zato se tudi kasneje odselijo od staršev in ustvarijo lastno družino. Ob tem pa pristojni mlade celo silijo v odpiranje lastnega s.p.-ja ali spodbujajo k odhodu v tujino.

Ob vseh težavah številni mladi pogosto ne vedo kdo so njihovi zagovorniki v družbi in kam se lahko obrnejo po nasvet, pomoč ali spodbudo. Vsi udeleženci okrogle mize so se strinjali, da morajo pri tem prav sindikati in mladinske organizacije odigrati pomembno vlogo.

Drugi del prvega dne je bil namenjen razpravi o spodbudah za večje zaposlovanje mladih in iskanju dobrih zaposlitvenih praks. Poglobili smo se v shemo Jamstvo za mlade in se dotaknili primera, ki je spodbudil delodajalce k zagotavljanju boljših pogojev za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Strokovno podporo temam so nudile Petra Hartman z Inštituta Ekvilib, Irena Kuntarič Hribar, nacionalna koordinatorka Jamstva za mlade in vodja sektorja za vseživljenjsko učenje na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter Saša Praček, vodja marketinga e-Študentskega servisa.

Predstavnica e-Študentskega servisa je predstavila način beleženja pridobljenih izkušenj mladih in zelo odmevno kampanjo, v okviru katere skozi različne promocijske videe posamezni mladi predstavijo svoje pridobljene izkušnje.

Predstavnica Ministrstva za delo je svoj prispevek odprla s statističnimi podatki o brezposelnosti mladih v Sloveniji in z notranjo strukturo brezposelnosti. Mladi so dobili zelo podroben vpogled v izvedbeni načrt jamstva za mlade 2014-2015 in 2016-2020. Znotraj omenjene sheme naj bi vsakemu mlademu v roku štirih mesecev po prijavi v evidenco brezposelnih oseb na ZRSZ ponudili ena od naslednjih možnosti: zaposlitev, pripravništvo, vključitev v formalno izobraževanje, usposabljanje na delovnem mestu ali drugo obliko usposabljanja. Predstavila je tudi aktualne ukrepe Ministrstva za delo za mlade in napovedala regijske štipendijske sheme, za leto 2017 pa spodbude in inovativne projekte za zaposlovanje mladih.

Predstavnica EkvilibInštituta je na kratko predstavila certifikat »Družini prijazno podjetje«, ki je namenjen usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Po posameznih sklopih je predstavila katalog ukrepov znotraj certifikata. Poudarila je, da certifikat naravnan dolgoročno, da ne nagrajuje trenutnega položaja, ampak spodbuja podjetje k izboljšanju in da je primeren za vsako organizacijo, ne glede na velikost, naravo poslovanja ali organiziranost.

Prvi dan smo zaključili z delavnico »Dostojno vs. prekarno delo«. Mladi udeleženci so izvedeli vse o posameznih oblikah dela. Opozorili smo na kaj morajo biti mladi pozorni, ko podpisujejo pogodbo o zaposlitvi, in v interaktivnem delu delavnice skozi dejanske primere oglasov za delo prepoznavali kršitve ter izmenjali mnenja in poglede na obravnavano problematiko.

  1. dan

Drugi dan je bil najprej na vrsti t. i. Ted talk z izbranimi delodajalci in pogovor z občinstvom. Delodajalci so predstavili svoj pogled na zaposlovanje mladih in povedali s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo.

Prvi govorec je bil Miha Lavtar, direktor podjetja Optiweb iz Škofje Loke, ki se ukvarja z izdelavo in optimizacijo spletnih strani ter trgovin in zaposluje 30 ljudi. Poudaril je pomembnost dobrih odnosov na delovnem mestu, saj po njegovem mnenju ekipa deluje optimalno le, če se vsi razumejo med seboj. Z navzočimi je delil opažanje, da danes denar ni več glavni motiv za delo in da posamezniki iščejo predvsem prijetno delovno okolje. V njegovem podjetju imajo enkrat tedensko vsi zaposleni sestanek, na katerem seznanijo drug drugega z dogajanjem v preteklem tednu. Zelo dobro so v podjetju sprejeli tudi idejo o »kavi z direktorjem«, na kateri zaposleni direktorja ena na ena seznani z lastnimi idejami in predlogi za optimizacijo delovnega procesa. Predstavitev je Lavtar zaključil s tem, da mora današnji iskalec zaposlitve k iskanju zaposlitve pristopiti aktivno.

Janja Hren iz kadrovskega oddelka Zavarovalnice Generali Slovenija je poudarila, da so ljudje dodana vrednost podjetja. Navedla je tudi, da po drugi strani danes podjetja veliko pričakujejo od zaposlenih, saj le tako ohranjajo konkurenčnost. Podjetja iščejo predvsem ljudi z vrednotami, ki so skladne z vrednotami podjetja, prav tako pa so pomembne tudi strokovne kompetence. Pri Generali Slovenija imajo izjemno velik prehod iz študentskega dela v redno zaposlitev, izdelan sistem pripravništev in mentorstev. Pohvalijo se lahko tudi s certifikatom »Družini prijazno podjetje«.

Monika Kostanjevec, predstavnica Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), je povedala, da je nevladni sektor zaradi nestabilnih oblik financiranja kadrovsko podhranjen. Svoje razpise vodijo premišljeno, vloge za zaposlitev pregleda večje število ljudi in šele nato o primernosti kandidatov obvestijo direktorja. Kot bistvo zaposlitve v nevladni organizaciji je omenila, da se mora posameznik predvsem čutiti povezanega z vizijo organizacije.

Monika Smodiš, predstavnica podjetja ZRIRAP (Zavod za raziskovanje in razvijanje alternativnih praks),  je predstavila zgodbo o socialnem podjetju, ki je bilo ustanovljeno leta 2013 v Beltincih. S pomočjo pridnih rok prostovoljcev so ustanovili eko vrt, kjer lahko ljudje brez zemlje pridelujejo lastno hrano. Njihov fokus je ustvarjanje delovnih mest za ljudi iz ranljivejših skupin in z manj priložnostmi. Za zdaj jim je uspelo zagotoviti pet takih zaposlitev.

Neja Šmid iz Zavoda BOB, zavoda za izobraževanje in kulturne dejavnosti, je poudarila, da so zagovorniki nehierarhičnega delovanja. Financirajo se prek razpisov, vsak novo zaposleni ima dodeljenega mentorja, medtem ko pa s prostovoljnim delom ne nadomeščajo rednih zaposlitev.

V popoldanskem delu drugega dne smo predstavniki Sindikata Mladi plus predstavili rezultate raziskave Iščemo dobrega delodajalca!, izvedene med mladimi, ki so že bili redno zaposleni za določen ali nedoločen čas. Predstavili smo tudi lasten projekt, s katerim želimo ustvariti certifikat »Mladim prijazno podjetje«. Sledilo je delo po skupinah, v okviru katerega so mladi dobili možnost po posameznih vsebinskih sklopih prispevati svoje predloge za certifikat »Mladim prijazno podjetje«. Omenjene predloge bo Sindikat Mladi plus kot priporočila v obliki dveh brošur posredoval odločevalcem in delodajalcem.

Na koncu velja dodati, da je šlo za izjemno lep in vsebinsko bogat dogodek, na katerem so mladi dobili številne informacije o stanju na trgu dela iz prve roke, tako od odločevalcev kot od delodajalcev. Imeli so tudi izjemno možnost za druženje in navezovanje stikov, kar je danes tudi zelo pomembno pri iskanju svojega mesta na trgu dela. Na koncu smo prišli do zaključka, da le enotni zmoremo več oziroma, da se lahko le tako nadejamo svetlejše prihodnosti za vse mlade, mlade po srcu in prihodnje generacije mladih.