Si za svoje delo vedno prejel plačilo? Delaš prek študentske napotnice po 8 ur na dan? Ti delodajalec samo podaljšuje pogodbe vsakih par mesecev, namesto, da bi te zaposlil za nedoločen čas? Delaš prek agencije in nikoli ne veš, kdaj te bodo premestili na drugo delovno mesto ali v drug kraj dela?

Vse te situacije in mnoge druge, ki za delavke in delavce pomenijo negotovost, povzročajo stres, jim onemogočajo načrtovanje prihodnosti, ali pa ne omogočajo življenja v normalnih pogojih, so tako imenovana prekarna dela. Najbolj enostavno lahko prekarno delo razumemo kot nasprotje dostojnega dela, za katerega obstaja več različnih definicij, gre pa v praksi za delo, ki zagotavlja plačilo, varnost, enakost, socialno zaščito, pravico do organiziranja in vključenost v sprejemanje odločitev na delu (definicija mednarodne konfederacije sindikatovITUC).

Od ideje dostojnega dela se današnje delavne razmere razlikujejo na različne načine – po eni strani s kršitvami obstoječih zakonov, ki zagotavljajo določeno mero socialne varnosti zaposlenim, po drugi pa s tem, da tudi zakonsko določene oblike dela vedno bolj pogosto pomenijo slabe delavne razmere in negotovost.

Kako prepoznamo prekarno delo?

Najprej poglejmo, katere so oblike dela, ki padejo izven delovnega razmerja, sklenjenega s pogodbo o zaposlitvi, in ki jih delavec ni izbral sam. Pogodba o zaposlitvi, in to za nedoločen čas, je tista, ki naj bi bila osnova in najbolj uporabljena za urejanje delovnih razmerij v Sloveniji in je tudi tista oblika dela, ki ponuja največjo stopnjo varnosti in zaščite. Če pri tvojem delu obstajajo elementi delovnega razmerja, ti tudi pripada pogodba o zaposlitvi (za določen ali nedoločen čas).

Elementi delovnega razmerja so :

  • prostovoljna vključitev v delo,

  • organiziran delovni proces,

  • plačilo za delo,

  • nepretrgan potek dela,

  • delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca in

  • osebno opravljanje dela.

Kot smo omenili, se primarno prekarne oblike dela lahko definira tiste, ki padejo izven zgoraj opisane zaposlitve – govorimo torej o delu prek avtorskih in podjemnih pogodb, samozaposlitvah (predvsem, ko gre za prisilni s.p.), agencijskem delu in pa pogosto tudi študentskem delu. Tudi pogodba o zaposlitvi ne nudi nujno vse varnosti, ki bi jo delovno razmerje moglo, da bi doseglo elemente dostojnega dela – predvsem ko gre za delo za skrajšan delovni čas ali zaposlitev za določen čas, spet, v primerih, ko si delavec ali delavka tovrstne ureditve nista izbrala sama. Enotne definicije ni, lahko pa rečemo, da gre za oblike dela, za katere so značilni negotovost, nizko plačilo, omejeni socialni prispevki in druge pravice, ki pripadajo redno zaposlenim (npr. minimalna plača, plačan dopust ipd.)

Zakaj je pomembno, da se zavedamo, kaj je dostojno delo in kaj prekarno?

Mladi so družbena skupina, ki jo je prekarizacija prizadela najbolj, Slovenija pa je ena izmed držav, ki ji gre na tem področju znotraj Evropske unije najslabše. Tako imamo na primer najvišjo stopnjo v EU mladih, ki delajo v zaposlitvah za določen čas, kar ima izjemno negativen učinek na varnost in možnost načrtovanja prihodnosti, ki so, kot smo omenili prej, elementi dostojnega dela – in s tem dostojnega življenja. Tudi na nas je, da na te težave in naše življenjske pogoje opozarjamo ter se skupaj trudimo v smeri izboljšanja – vsak tak boj je lažji in bolj uspešen, ko delujemo skupaj, namesto da obupujemo vsak sam.

Poznavanje pravic iz dela, možnosti prijav in organiziranja proti izkoriščanju so nujne, ker nam omogočijo aktivno delovanje v smeri zagotavljanja pravic iz dela zase in druge delavke in delavce. Sprejemanje kršitev in slabih pogojev dela le ustvarja prepričanje, da so tovrstne razmere popolnoma normalne – a niso!

Imaš pravice, imaš možnosti boja za ohranitev in upoštevanje le-teh, ter tudi možnosti udejstvovanja na različnih ravneh družbe na način, ki bo izboljšal položaj vseh nas.