Ko je posameznik ali posameznica v enem od teh razmerij, se ne šteje za brezposelno osebo.
Vendar pa stvar vseeno ni tako preprosta; na področju brezposelnosti, je večinoma debata o registrirani brezposelnosti – v to kategorijo spadajo samo osebe, ki so na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljene kot brezposelne osebe. V kolikor nisi zaposlen, a tudi nisi prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje, to torej pomeni, da te uradne evidence ne zaznavajo kot brezposelno osebo, hkrati pa ne moreš dostopati do nekaterih ugodnosti, ki ti sicer kot brezposelni osebi pripadajo. Za iskalce in iskalke zaposlitve je to ključnega pomena, saj velik del ukrepov, ki so namenjeni zaposlovanju in usposabljanju), lahko uporabijo le, če so registrirani kot brezposelna oseba.
Na Zavod RS za zaposlovanje se lahko prijaviš tudi, če nisi brezposelen, saj obstajata dve evidenci – evidenca brezposelnih oseb in evidenca aktivnih iskalcev zaposlitve.
Več o tem si lahko prebereš tukaj.
Na Zavod RS za zaposlovanje se lahko obrneš kot brezposelna oseba ali ko potrebuješ nasvet, ki se tiče trga dela. Več o delovanju Zavoda RS za zaposlovanje, uradnih urah in podobno, najdeš tukaj.
Pogodbo o zaposlitvi morata delavec in delodajalec podpisati takrat, ko obstajajo elementi delovnega razmerja.
Pravice samozaposlenih
Kot samostojni podjetnik si sam odgovoren za plačilo prispevkov za socialno varnost. Ker samozaposleni glede na delovno zakonodajo niso delavci, so za delodajalce najnižji strošek, saj jim ni treba pokriti vplačil davkov in prispevkov. Ravno iz tega razloga se pojavljajo številne kršitve, ko delodajalec prisili potencialnega delavca, da odpre s. p. in z njim samo pod tem pogojem sklene naročniško razmerje.
Pravice po podjemni pogodbi
Ko delaš prek podjemne pogodbe, zate, tako kot v primeru avtorske pogodbe, ne veljajo pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja (npr.: regres in dopust), saj delo na podlagi podjemne pogodbe ni redna zaposlitev pri delodajalcu. Po drugačni stopnji, a na isti način kot pri pogodbi o avtorskem delu, je plačilo po podjemni pogodbi obdavčeno in ti zagotovi vplačilo prispevkov za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje.
Pravice po pogodbi o avtorskem delu
Ko delaš prek pogodbe o avtorskem delu, zate ne veljajo pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja (npr.: regres in dopust), saj avtorsko delo ni redna zaposlitev pri delodajalcu. Plačilo po pogodbi o avtorskem delu je obdavčeno in ti za čas dela zagotovi vplačilo prispevkov za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje.
Več si preberi tukaj.
Kot vsi delavci pa lahko mladi sodelujete tudi pri oblikovanju odločitev na delovnem mestu oziroma v službi. Pri tem pomagajo sindikati in delavski zaupniki. Vsi delavci lahko predlagajo delavcem različne izboljšave delavskega procesa, morajo biti obveščeni o delovanju podjetja, itd.
Mladinsko delo nima neposredne povezave z delom na trgu dela oziroma zaposlitvijo. Velikokrat je celo prostovoljno. Lahko pa je tudi plačano, saj tudi mladinske organizacije in organizacije za mlade zaposlujejo mlade.
Udeleženci in izvajalci preko mladinskega in prostovoljskega delapredvsem nabirajo pomembna znanja, kompetence in izkušnje, pa tudi osebna poznanstva, ki jim lahko pomagajo pri iskanju zaposlitve.
Enotne definicije o podjetništvu ni, pa vendarle lahko na kratko opišemo glavne značilnosti. .
Podjetništvo je prepoznavanje in iskanje priložnosti in potreb v družbi ter pri tem s poslovno idejo odgovarjati na potrebe tako, da ustvarjamo priložnosti zase in za druge; stvari obrnemo na glavo, delamo z ljudmi, prodajamo in delujemo strateško. Pri tem potrošnike oziroma kupce oskrbujemo s storitvami ali izdelki, ki jih prodajamo, tako, da z njimi na trgu, ustvarjamo konkurenčno prednost in dodano vrednost. Največja prednost v podjetništvu je to, da s podjetništvom lahko ustvarjamo nova delovna mesta in prispevamo h gospodarski rasti družbe. Podjetništvo lahko prinaša velike nagrade in zaslužke, veliko samostojnosti in svobode ter izbire sodelavcev, a se je potrebno zavedati, da pot ni lahka in da je za uspeh potrebno veliko truda, odrekanja, znanja, iznajdljivosti, razmišljanja izven okvirjev, mreženja, izkušenj in sreče. Brez kombinacije vsega naštetega gre zelo težko.
Podjetnost
Podjetnost pomeni prevzemanje tveganj in iskanje priložnosti ter reševanje vsakodnevnih izzivov, ki jih prinaša življenje, tako zasebno, kot poslovno. Gre za veščine, v katerih se prepoznava nove priložnosti in možnosti za izboljšavo, napredek, ustvarjanje novih idej, itd.
Kdo je podjeten?
Podjetna je tisti, ki sprejema tveganja, je drzen, samozavesten, iznajdljiv, deloven, komunikativen, odločen in vztrajen. Podjeten je lahko tako delavec,kot delodajalec; vsak posameznik, tako za zasebnem, kot poslovnem področju.
O podjetništvu in mladih si lahko preberete več na www.mlad.si, kjer je svoje mnenje in spodbudo mladim podal tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek: Mladi in podjetništvo. Več si preberi tukaj.
Na portalu najdete vse potrebne napotke o prvih podjetniških korakih, direktno na: USTANAVLJAM PODJETJE.
Svoje podjetje lahko registriraš na e-vem vstopnih točkah, več informacij pa dobiš na e-VEM postopkih za gospodarske družne in samostojne podjetnike, direktno tukaj.
Dodatne informacije na tem področju najdeš tudi na e-VEM – pomoč pri registraciji in statusno pravnih spremembah.
Shema Jamstva za mlade vključuje ukrepe za hitro aktivacijo mladih do njihove prve zaposlitve, dodatnega usposabljanja ali stika z delodajalci. Glavni cilj in bistvo sheme Jamstva za mlade je hitra aktivacija mladih na trgu dela, čemur v celoti sledi tudi Izvedbeni načrt Jamstva za mlade 2016–2020. Posebno intenzivni ukrepi so namenjeni tudi dolgotrajno brezposelnim mladim in povratnikom v shemo Jamstva za mlade, ki se jim kljub vključitvi v ukrepe Jamstva za mlade ni uspelo zaposliti.
Izvedbeni načrt Jamstva za mlade 2016–2020 vključuje sistemske, preventivne in aktivne ukrepe. Slednji so namenjeni mladim po zaključku šolanja, ko stopijo na trg dela.
Izvedbeni načrt jamstva za mlade 2016-2020 je dostopen tukaj.
Najpomembnejši namen Jamstva za mlade je v tem, da zagotavlja socialno vključenost;da te aktivira tudi takrat, ko nimaš redne zaposlitve.
Kako?
Preko dodatnega usposabljanja, izobraževanja, karierne orientacije, itd.
Prav tako moraš za določene ukrepe izpolnjevati še druge pogoje, kot je na primer stopnja izobrazbe.
Zavod RS za zaposlovanje deluje na treh ravneh:
- centralna služba: sedež ZRSZ z vodstvom in ter v območnih službah z uradi za delo,
- 12 območnih služb: opravljajo strokovne in operativne naloge s področja dejavnosti ZRSZ na svojem območju, spremljajo in proučujejo gibanje zaposlenosti in brezposelnosti, svetujejo in strokovno ter operativno pomagajo uradom za delo v okviru območnih služb ter sodelujejo z delodajalci, izvajalci dejavnosti zavoda in regionalnimi oziroma lokalnimi subjekti na trgu dela,
- 58 uradov za delo, ki so locirani v vseh upravnih enotah, z neposredno povezavo zagotavlja strankam pravice s področja posredovanja zaposlitve in dela, zaposlitvenega svetovanja, uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, izvajanja ukrepov zaposlovanja ter poklicnega svetovanja mladini in odraslim.
Samo ukrep Prvi izziv je izključno vezan na stalno prebivališče mlade osebe, ki mora biti v vzhodni regiji. Razen pri ukrepu Spodbude za trajno zaposlovanje mladih je 60% sredstev namenijo zahodni regiji, 40% sredstev pa vzhodni regiji.
Po vsej Sloveniji bomo v mladinskih centrih, skupaj z mladimi ambasadorji, izvajali dogodke po meri mladih oziroma takšne, kakršne bodo mladi zastavili sami. Dogodki bodo vsebovali tudi predstavitve o možnostih usposabljanja in zaposlovanja preko ukrepov Jamstva za mlade ter informacije o pomenu dostojnega dela
Mladim bomo nudili vse možne informacije o ukrepih Jamstva za mlade, s čimer bodo postali junaki in junakinje zaposlovanja – pridruži se nam, zagotovo se oglasimo tudi v tvoji regiji.
Izberi svojo točko in sodeluj:
Postani ambasador
Dogodki po Sloveniji
Ukrepi Jamstva za mlade
Blog
APZ na področju mladine je združena v shemo Jamstvo za mlade.
Če si še vedno v dvomih, pa nas seveda kontaktiraj.