Pogosta vprašanja

Brezposelne osebe so tiste, ki niso v delovnem razmerju/samozaposlene/kmetje/upokojenci/dijaki ali študenti. Več si preberi tukaj.

Ko je posameznik ali posameznica v enem od teh razmerij, se ne šteje za brezposelno osebo.

Vendar pa stvar vseeno ni tako preprosta; na področju brezposelnosti, je večinoma debata o registrirani brezposelnosti – v to kategorijo spadajo samo osebe, ki so na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljene kot brezposelne osebe. V kolikor nisi zaposlen, a tudi nisi prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje, to torej pomeni, da te uradne evidence ne zaznavajo kot brezposelno osebo, hkrati pa ne moreš dostopati do nekaterih ugodnosti, ki ti sicer kot brezposelni osebi pripadajo. Za iskalce in iskalke zaposlitve je to ključnega pomena, saj velik del ukrepov, ki so namenjeni zaposlovanju in usposabljanju), lahko uporabijo le, če so registrirani kot brezposelna oseba.

Na Zavod RS za zaposlovanje se lahko prijaviš tudi, če nisi brezposelen, saj obstajata dve evidenci – evidenca brezposelnih oseb in evidenca aktivnih iskalcev zaposlitve.

Več o tem si lahko prebereš tukaj.

Kot smo pojasnili v prejšnjem odgovoru, ni nujno, da se kot oseba, ki ni (samo)zaposlena, prijaviš na Zavod RS za zaposlovanje, a ob tem ne pozabi, da je prijava nujna, v kolikor želiš koristiti katere od ukrepov za vključevanje na trg dela, ali druge pravice, ki ti kot brezposelni osebi pripadajo. Za vse ukrepe iz Jamstva za mlade moraš biti prijavljen na Zavodu.

Zavod RS za zaposlovanje je institucija, ki je v državi zadolžena za naslavljanje različnih tematik, vezanih na delo. Najbolj znana funkcija Zavoda RS za zaposlovanje je posredovanje zaposlitev in zaposlitveno svetovanje, poleg tega pa je pomembno tudi izvajanje karierne orientacije, zavarovanja za primer brezposelnosti, ukrepov aktivne politike zaposlovanja, izdajanje delovnih dovoljenj in zaposlovanje tujcev in informiranje o trgu dela.

Na Zavod RS za zaposlovanje se lahko obrneš kot brezposelna oseba ali ko potrebuješ nasvet, ki se tiče trga dela. Več o delovanju Zavoda RS za zaposlovanje, uradnih urah in podobno, najdeš tukaj.

Ko med delavcem in delodajalcem obstaja delovno razmerje, skleneta delavec in delodajalec pogodbo o zaposlitvi. Pomembna je zato, ker s tem, ko je dokazano delovno razmerje, delavcu pripadajo določene pravice. Delodajalec je delavca med drugim dolžan vključiti v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja – torej zaposlenega prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti.

Pogodbo o zaposlitvi morata delavec in delodajalec podpisati takrat, ko obstajajo elementi delovnega razmerja.

Študentsko delo je začasno in občasno delo dijakov in študentov, ki ga opravljajo med šolanjem oziroma študijem. Po vsebini gre lahko za različne vrste dela, pogosto pa mladi na tak način delajo, da lažje pokrijejo stroške življenja od doma, da si pridobijo izkušnje in da so bolj samostojni v odnosu do staršev ali skrbnikov. Medtem, ko je možnost študentskega dela za marsikoga zelo pomembna, pa se težava pojavi ob zelo pogostem izkoriščanju te oblike dela s strani delodajalcev.

Gre za samostojno opravljanje neke pridobitne dejavnosti, v sklepanju pogodb o sodelovanju pa sta naročnik in izvajalec enakopravna. Delovanje in pravice samozaposlenih ureja civilno in gospodarsko pravo, saj samozaposleni niso prepoznani kot delavci.

Pravice samozaposlenih

Kot samostojni podjetnik si sam odgovoren za plačilo prispevkov za socialno varnost. Ker samozaposleni glede na delovno zakonodajo niso delavci, so za delodajalce najnižji strošek, saj jim ni treba pokriti vplačil davkov in prispevkov. Ravno iz tega razloga se pojavljajo številne kršitve, ko delodajalec prisili potencialnega delavca, da odpre s. p. in z njim samo pod tem pogojem sklene naročniško razmerje.

Podjemno pogodbo z naročnikom skleneš takrat, ko se dogovorita za opravilo določenega posla. Primer tovrstnega opravila je izdelava oziroma popravilo nečesa, torej telesno in umsko delo. Že iz opisa značilnosti del, za katera se lahko sklene podjemna pogodba, je jasno, da se močno razlikuje od delovnega razmerja. Podjemnik (oseba, ki bo izvedla posel) je namreč v enakopravnem odnosu do naročnika, ni vezan na navodila, sam odgovarja za izvršitev svoje obveznosti – posel mora opraviti v določenem času, a si sam določi časovno razporeditev izvedbe in drugo organizacijo, povezano z izvedbo.

Pravice po podjemni pogodbi

Ko delaš prek podjemne pogodbe, zate, tako kot v primeru avtorske pogodbe, ne veljajo pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja (npr.: regres in dopust), saj delo na podlagi podjemne pogodbe ni redna zaposlitev pri delodajalcu. Po drugačni stopnji, a na isti način kot pri pogodbi o avtorskem delu, je plačilo po podjemni pogodbi obdavčeno in ti zagotovi vplačilo prispevkov za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje.

Ko za naročnika izvedeš določeno avtorsko delo, za določitev pogojev in plačilo skleneš pogodbo o avtorskem delu. Za avtorska dela so priznana dela, kot so na primer: govori, predavanja, pisanje člankov, priročnikov, oblikovanje računalniških programov, fotografija, video produkcija, glasbena dela, gledališka dela, likovna dela, arhitekturna dela, znanstvene in izobraževalne predstavitve. Če ne gre za tovrstno delo ali pa delo kaže elemente delovnega razmerja, se avtorska pogodba ne sme sklepati.

Pravice po pogodbi o avtorskem delu

Ko delaš prek pogodbe o avtorskem delu, zate ne veljajo pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja (npr.: regres in dopust), saj avtorsko delo ni redna zaposlitev pri delodajalcu. Plačilo po pogodbi o avtorskem delu je obdavčeno in ti za čas dela zagotovi vplačilo prispevkov za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje.

Dostojne oblike dela so tiste, ki posameznikom in posameznicam nudijo stabilnost, možnost načrtovanja prihodnosti in varovanje delavskih pravic. Pojem je kompleksen in poleg omenjenih vsebuje še številne druge elemente, pogosto ga opisujemo tudi kot nasprotje prekarnemu delu.

Več si preberi tukaj.

Mladi so osebe, stare od 15. do vključno 29. leta. To starost definira Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju.

Tudi,če si starejši od 30 Let, lahko koristiš ukrepe, ki ti pomagajo na poti do zaposlitve. Ne gre sicer za ukrepe iz sheme Jamstvo za mlade (ta shema je na voljo mladim), vseeno pa Zavod RS za zaposlovanje ponuja tudi druge ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni različnim starostnim skupinam.

Brezposelnost med mladimi je zgodovinsko in v večini držav po svetu višja, kot povprečna brezposelnost. Razlogov za to je gotovo več, k temu pa verjetno prispeva tudi dejstvo, da mladi na trg dela vstopajo prvič. To pomeni, da še nimajo delovnih izkušenj, ki pa jih velikokrat zahtevajo delodajalci, zato so mladi včasih v slabšem položaju, ko želijo vstopiti na trg dela. Trenutno je v veliko evropskih držav tudi ogromno neskladje med ponudbo in povpraševanjem, poklici se spreminjajo, hkrati pa se tudi na splošno ne zaposluje dovolj, pojavljajo se prekarne (negotovo, nestabilne) oblike dela, itd…

Mladi lahko v procesih odločanja sodelujete na različne načine. Takemu sodelovanju pravimo participacija mladih. Največkrat poteka preko organizacij v mladinskem sektorju, ki združujejo in zastopajo mlade ter prenašajo njihova mnenja do politike. Vzpostavljeni so različni organi in delovne skupine, kjer se mladi in odločevalci srečujejo ter rešitve poskušajo oblikovati skupaj.

Kot vsi delavci pa lahko mladi sodelujete tudi pri oblikovanju odločitev na delovnem mestu oziroma v službi. Pri tem pomagajo sindikati in delavski zaupniki. Vsi delavci lahko predlagajo delavcem različne izboljšave delavskega procesa, morajo biti obveščeni o delovanju podjetja, itd.

Mladinsko delo je oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Izvajanje različnih oblik mladinskega dela temelji na prostovoljnem sodelovanju mladih; ne glede na njihove interesne, kulturne, nazorske ali politične usmeritve.

Mladinsko delo nima neposredne povezave z delom na trgu dela oziroma zaposlitvijo. Velikokrat je celo prostovoljno. Lahko pa je tudi plačano, saj tudi mladinske organizacije in organizacije za mlade zaposlujejo mlade.

Udeleženci in izvajalci preko mladinskega in prostovoljskega delapredvsem nabirajo pomembna znanja, kompetence in izkušnje, pa tudi osebna poznanstva, ki jim lahko pomagajo pri iskanju zaposlitve.

Gre za organizacije, ki jih sestavljajo in vodijo (pretežno) mladi. Lahko zasledujejo različne interese, izvajajo različne programe in imajo različne usmeritve. Delujejo po principu: mladi, z mladimi, za mlade. Program/aktivnosti in pristop, ki ga izvajajo in uporabljajo  pa se imenuje mladinsko delo.

Organizacije za mlade so organizacije, ki izvajajo mladinsko delo – program in aktivnosti za mlade. Ni pa nujno, da ta program vodijo mladi sami. Primer organizacij za mlade so mladinski centri, ki so razširjeni po vsej Sloveniji.

Podjetništvo

Enotne definicije o podjetništvu ni, pa vendarle lahko na kratko opišemo glavne značilnosti. .

Podjetništvo je prepoznavanje in iskanje priložnosti in potreb v družbi ter pri tem s poslovno idejo odgovarjati na potrebe tako, da ustvarjamo priložnosti zase in za druge; stvari obrnemo na glavo, delamo z ljudmi, prodajamo in delujemo strateško. Pri tem potrošnike oziroma kupce oskrbujemo s storitvami ali izdelki, ki jih prodajamo, tako, da z njimi na trgu, ustvarjamo konkurenčno prednost in dodano vrednost. Največja prednost v podjetništvu je to, da s podjetništvom lahko ustvarjamo nova delovna mesta in prispevamo h gospodarski rasti družbe. Podjetništvo lahko prinaša velike nagrade in zaslužke, veliko samostojnosti in svobode ter izbire sodelavcev, a se je potrebno zavedati, da pot ni lahka in da je za uspeh potrebno veliko truda, odrekanja, znanja, iznajdljivosti, razmišljanja izven okvirjev, mreženja, izkušenj in sreče. Brez kombinacije vsega naštetega gre zelo težko.

Podjetnost

Podjetnost pomeni prevzemanje tveganj in iskanje priložnosti ter reševanje vsakodnevnih izzivov, ki jih prinaša življenje, tako zasebno, kot poslovno. Gre za veščine, v katerih se prepoznava nove priložnosti in možnosti za izboljšavo, napredek, ustvarjanje novih idej, itd.

Kdo je podjeten?

Podjetna je tisti, ki sprejema tveganja, je drzen, samozavesten, iznajdljiv, deloven, komunikativen, odločen in vztrajen. Podjeten je lahko tako delavec,kot delodajalec; vsak posameznik, tako za zasebnem, kot poslovnem področju.

O podjetništvu in mladih si lahko preberete več na www.mlad.si, kjer je svoje mnenje in spodbudo mladim podal tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek: Mladi in podjetništvo. Več si preberi tukaj.

Svoje podjetje lahko ustanovi vsaka fizična oseba ali skupina posameznikov. Na Podjetniškem portalu lahko najdeš priporočila in korake kako se tega lotiš.

Na portalu najdete vse potrebne napotke o prvih podjetniških korakih, direktno na: USTANAVLJAM PODJETJE.

Svoje podjetje lahko registriraš na e-vem vstopnih točkah, več informacij pa dobiš na e-VEM postopkih za gospodarske družne in samostojne podjetnike, direktno tukaj.

Dodatne informacije na tem področju  najdeš tudi na e-VEM – pomoč pri registraciji in statusno pravnih spremembah.

S sprejetjem ukrepov sheme Jamstva za mlade Slovenija jamči, da bo vsaki mladi osebi v starosti od 15 do 29 let ponujena zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali drugo usposabljanje, povezano s potrebami delodajalcev, v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje.

Shema Jamstva za mlade vključuje ukrepe za hitro aktivacijo mladih do njihove prve zaposlitve, dodatnega usposabljanja ali stika z delodajalci. Glavni cilj in bistvo sheme Jamstva za mlade je hitra aktivacija mladih na trgu dela, čemur v celoti sledi tudi Izvedbeni načrt Jamstva za mlade 2016–2020. Posebno intenzivni ukrepi so namenjeni tudi dolgotrajno brezposelnim mladim in povratnikom v shemo Jamstva za mlade, ki se jim kljub vključitvi v ukrepe Jamstva za mlade ni uspelo zaposliti.

Izvedbeni načrt Jamstva za mlade 2016–2020 vključuje sistemske, preventivne in aktivne ukrepe. Slednji so namenjeni mladim po zaključku šolanja, ko stopijo na trg dela.

Izvedbeni načrt jamstva za mlade 2016-2020 je dostopen tukaj.

Jamstvo za mlade ti lahko prinese tudi redno zaposlitev, ni pa to nujno. Ukrepi znotraj sheme, ki nudijo zaposlovanje so predvsem subvencije in spodbude za delodajalce ter plačana pripravništva.

Najpomembnejši namen Jamstva za mlade je v tem, da zagotavlja socialno vključenost;da te aktivira tudi takrat, ko nimaš redne zaposlitve.

Kako?

Preko dodatnega usposabljanja, izobraževanja, karierne orientacije, itd.

Za vključitev v Jamstvo za mlade moraš biti star med 15. in 29. let in moraš biti vpisan v evidenco brezposelnih oseb. Mlada oseba v starosti do 29 let je z vpisom v evidenco brezposelnih oseb vključena v shemo Jamstva za mlade in tako upravičena do ukrepov hitre aktivacije v okviru te sheme v skladu z dogovorjenim zaposlitvenim načrtom. Z vključitvijo v Jamstvo za mlade oseba pridobi možnost vključitve v ukrepe iz sheme Jamstva za mlade, hkrati pa dobi tudi obveznosti in dolžnosti, ki izhajajo iz statusa brezposelne osebe.

Prav tako moraš za določene ukrepe izpolnjevati še druge pogoje, kot je na primer stopnja izobrazbe.

Posameznega oziroma istega ukrepa Jamstva za mlade ne moreš koristiti dvakrat. To je odvisno tudi od tvojega statusa in časovnega obdobja brezposelnosti ter posameznega ukrepa (npr. če si bil vključen v program javnih del, se lahko ponovno vključiš v program javnih del tudi čez dve leti, če imaš status brezposelne osebe). Je pa res, da se nekateri ukrepi medsebojno dopolnjujejo in povezujejo (npr. usposabljanje na delovnem mestu lahko koristiš in se vključiš v program Spodbude za trajno zaposlovanje mladih).

Po več informacij se lahko obrneš na Zavod RS za zaposlovanje, ki je glavni posrednik ukrepov Jamstva za mlade. Na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje najdeš tudi posebno rubriko MLADI ISKALCI ZAPOSLITVE.

Zavod RS za zaposlovanje deluje na treh ravneh:

• centralna služba: sedež ZRSZ z vodstvom in ter v območnih službah z uradi za delo,
• 12 območnih služb: opravljajo strokovne in operativne naloge s področja dejavnosti ZRSZ na svojem območju, spremljajo in proučujejo gibanje zaposlenosti in brezposelnosti, svetujejo in strokovno ter operativno pomagajo uradom za delo v okviru območnih služb ter sodelujejo z delodajalci, izvajalci dejavnosti zavoda in regionalnimi oziroma lokalnimi subjekti na trgu dela,
• 58 uradov za delo, ki so locirani v vseh upravnih enotah, z neposredno povezavo zagotavlja strankam pravice s področja posredovanja zaposlitve in dela, zaposlitvenega svetovanja, uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, izvajanja ukrepov zaposlovanja ter poklicnega svetovanja mladini in odraslim.

Ukrepi programa so razdeljeni po regijah in vezani na tvoje stalno prebivališče. To pomeni, da spadaš v tisto regijo, kjer imaš stalno prebivališče. Vsi ukrepi so finančno razdeljeni tako, da 60% sredstev pripada vzhodni regiji, 40% sredstev pa zahodni regiji.

Samo ukrep Prvi izziv je izključno vezan na stalno prebivališče mlade osebe, ki mora biti v vzhodni regiji. Razen pri ukrepu Spodbude za trajno zaposlovanje mladih je 60% sredstev namenijo zahodni regiji, 40% sredstev pa vzhodni regiji.

Junaki zaposlovanja – Vrnimo si prihodnost je projekt za promocijo in ozaveščanje o ukrepih sheme Jamstva za mlade.

Po vsej Sloveniji bomo v mladinskih centrih, skupaj z mladimi ambasadorji, izvajali dogodke po meri mladih oziroma takšne, kakršne bodo mladi zastavili sami. Dogodki bodo vsebovali tudi predstavitve o možnostih usposabljanja in zaposlovanja preko ukrepov Jamstva za mlade ter informacije o pomenu dostojnega dela

Mladim bomo nudili vse možne informacije o ukrepih Jamstva za mlade, s čimer bodo postali junaki in junakinje zaposlovanja – pridruži se nam, zagotovo se oglasimo tudi v tvoji regiji.

V projekt se lahko vključiš kot ambasador ali pa podaš svoje pozitivno mnenje ali izkušnjo na blogu. Lahko pa opraviš tudi enodnevni job shadowing na terenu in pridobiš referenco. Piši nam na jamstvo@sindikat-zsss.si.

Junak zaposlovanja lahko postane vsaka mlada oseba, ki ima željo biti aktivna, postati ambasador, izraziti svoje mnenje ali napisati blog.

Izberi svojo točko in sodeluj:

Postani ambasador
Dogodki po Sloveniji
Ukrepi Jamstva za mlade
Blog

Aktivna politika zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: APZ) je eden od ukrepov, s katerim lahko država na trgu dela prispeva k povečevanju zaposlenosti in tako zmanjševanju brezposelnosti. Pomembno je, da se ukrepi APZ implementirajo skupaj z ostalimi politikami (politikami trga dela, delovnopravno zakonodajo, politikami izobraževanja, ekonomskimi politikami itd.). Za dosego holističnega pristopa urejanja trga dela je zato treba določiti jasne usmeritve izvajanja ukrepov APZ, ki sledijo potrebam trga dela in ostalim strateškim usmeritvam države.
APZ na področju mladine je združena v shemo Jamstvo za mlade.

Za lažjo orientacijo ti priporočamo, da si pogledaš seznam Uradov za delo, ki se nahajajo v različnih regijah po Sloveniji in spadajo pod posamezne območne službe. Tam lahko poiščeš svoj kraj ter s tem odgovor na vprašanje, pri kateremu razpisu se lahko prijaviš. Seznam uradov se nahaja na povezavi: http://www.ess.gov.si/o_zrsz/naslovi_in_uradne_ure

Če si še vedno v dvomih, pa nas seveda kontaktiraj.